Ročno kolesarjenje

Ročno kolo za rekreacijo in tekmovanjeRočno kolesarjenje se je razvilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in prihaja izpod peres razvijalcev alternativnih prevoznih sredstev na človeški pogon (HPV – human powered vehicle). Primerno je za vse, ki imajo težave z nogami. Torej, tudi za paraplegike, tetraplegike in tiste, ki bi zgolj želeli dodatno okrepiti gornji del telesa. Ročno kolo je namreč dober pripomoček za aerobno vadbo, ki intenzivno vključuje trup in roke, kar se zavedamo tudi pri Zvezi paraplegikov Slovenije. Še posebej roke so pri aerobnih vajah pogosto zapostavljene, saj aerobne aktivnosti večinoma vključujejo večje mišične skupine spodnjega dela telesa. Kar pa niti ni presenetljivo, ker so noge dejansko prilagojene za premikanje večjih bremen na daljše razdalje. Za mnoge pa vaje, ki vključujejo spodnji del telesa, predstavljajo težavo zaradi poškodbe kolena, nog, gležnjev ali kolkov. In v tem primeru je idealna rešitev ročno kolo ali ročni ergometer v fitnes studiu.

Družinsko kolesarjenjeZ manjšimi prilagoditvami lahko kolesarijo celo invalidi z zgolj eno roko ali tetraplegiki. Ročno kolo kot športni pripomoček, je za razliko od specializiranih invalidskih vozičkov, primerno skoraj za vsakogar – je izredno dostopen šport in ni namenjen zgolj tekmovanju, ampak tudi za rekreacijsko kolesarjenje. Ročna kolesa so bila prvič udeležena na paraolimpijskih igrah leta 2004 in njihova popularnost strmo narašča. Kolo na ročni pogon vzpostavlja most med invalidi in drugimi športniki, ker jim omogoča, da se lahko pridružijo prijateljem na kolesarskih potepih ali skupnemu družinskemu kolesarjenju.

Sobni voziček hitro spremenimo v ročno koloTreba je poudariti, da ročno kolo ni invalidski voziček in eno z drugim ni povsem primerljivo. Je tako kot bi primerjali tek in kolesarjenje. Z ročnim kolesom je možno dosegati višje hitrosti, predvsem zaradi bolj aerodinamične konstrukcije in prilagodljivih prestavnih razmerij. Hkrati pa ročna kolesa omogočajo veliko več prilagoditev potrebam kolesarja in odprejo svet kolesarjenja skoraj vsem stopnjam invalidnosti. Medtem ko so dirkalni vozički namenjeni zgolj dirkanju, pa namembnost ročnega kolesa ni tako ozko usmerjena. Lahko se odločite za enega in z njim kolesarite po lokalnih poteh, greste na kakšno daljše potepanje ali se prijavite na tekmovanje. Obstajajo celo MTB različice ročnih koles namenjene brezpotjem in različice ročnih koles, ki se zgolj pripnejo na obstoječ invalidski voziček. Te različice omogočajo veliko svobode pri vsakodnevnem gibanju, saj lahko ročni pogon zmeraj odklopite in imate tako svoj voziček zmeraj pri sebi. Vir: Peter Osterveršnik - www.udobnoposvetu.si

KLASIFIKACIJA
Zaradi različnih telesnih okvar so kolesarji glede na obseg tekmovalnih sposobnosti, ki izhajajo iz njihove okvare, klasificirani v ustrezne tekmovalne skupine.

Parakolesarjenje – športni razredi

Handbike
Športniki
z okvaro
hrbtenjače ali z
amputiranimi
spodnjimi udi

Trycycle
Športniki z
nevrološkimi
okvarami
oziroma
poškodbami
glave

Cycling
Športniki z
nevrološkimi
okvarami in
amputiranimi
udi

Tandem
Slepi in
slabovidni
športniki
skupaj z
videčimi
neinvalidi

Handbike H1Tricycle T1Cycling C1Tandem B
Handbike H2Tricycle T2Cycling C2
Handbike H3Cycling C3
Handbike H4Cycling C4
Cycling C5

 

Na maratonu Treh src v RadencihDISCIPLINA
Kolo športnika invalida je prilagojeno glede na njegovo telesno okvaro oziroma tekmovalno sposobnost. Športnik z okvaro hrbtenjače ali športnik z eno ali obema amputacijama spodnjih udov vozi kolo na ročni pogon; tekmovalec z nevrološko okvaro oziroma poškodbo možganov in s tem zmanjšano stabilnostjo tekmuje na triciklu; športnik z blažjo nevrološko okvaro oziroma amputiranimi udi tekmuje na običajnem kolesu s prilagoditvami ali brez njih. V tandemu sta dva športnika, in sicer slepi oziroma slabovidni kolesar zadaj in videči, največkrat neinvalid, kolesar spredaj.

Kolesarstvo se loči na cestno in dirkališčno. Pri cestnem kolesarstvu poznamo cestne dirke, kronometer in etapne dirke, kolesarji s kolesi na ročni pogon pa se lahko pomerijo tudi v štafeti. Dirke na velodromu so omejene zgolj na kolesarje z navadnimi kolesi in na tandeme. Tekmovalci  se lahko pomerijo v šprinterskih in vzdržljivostnih disciplinah. Vir: ZŠIS-POK

V prijetni družbi po lepi naraviČlani pokrajinskih društev Zveze paraplegikov Slovenije v kolesarski sezoni sodelujejo kar na petih maratonih po Sloveniji. Nastopajo na tekaškem maratonu v Radencih, Ljubljanskem maratonu, maratonu po dolini reke Krke, na Ptuju in kolesarskem maratonu Franja. Nastopi na tovrstnih prireditvah so na lastno odgovornost in vsi, ki se udeležujejo voženj na daljše razdalje pridno trenirajo in pridobivajo kondicijo tudi, ko se kolesarska sezona že konča. Zadnji vikend v avgustu pa se vsi skupaj udeležijo že tradicionalnega vikend maratona v Moravcih, ki ga organizira Peter Osterveršnik.

 



< nazaj na prejšnjo vsebino